As a photographer, I have been invited by the daily newspaper Delo to the monthly publicize my thoughts and views. Text is in the Slovenian language.

http://www.delo.si/mnenja/blogi/letijo-med-oblaki.html

Letijo med oblaki

Kdaj se preseže osnove in kdaj vsakodnevno uporabo nadgradi
premišljen koncept? Kdaj posameznik v sebi začuti potrebo po kreativnem
udejstvovanju? Kdaj se v širši družbi začne dogajati avtorska fotografija?
Fotografija, kot samostojna enota v polju drugih umetniških zvrsti.

Fotografija je bila vedno orožje in to so se zavedali tudi v
državah z močno vojaško ali diktatorsko vladavino, saj so strogo nadzorovali
posnete fotografije ali pa celo prepovedali fotografiranje. In šele z manj oblastniško
zategnjeno zanko nad svojimi državljani je tudi polje fotografskega ustvarjanja
dobilo nov zagon, nove poglede. In Azija je tista celina, s katere v zadnjem
obdobju prihaja vedno več zelo dobrih ustvarjalcev na področju fotografije.

Drugi pomemben premik, do katerega je prišlo na tem področju
v zadnjih petih letih, je povečan dostop do svetovnega medmrežja – tako namreč
fotografija in njena sporočilnost skozi zgodbe ustvarjalcev lažje dosežejo
večji krog gledalcev.

Predvsem pa gre tudi za blagostanje v družbi. Ko se kupna
moč poveča ter se spontano zgradi nov srednji razred, ko za eksistencialne
življenjske potrebščine ni treba praskati s tal, je več energije in časa za
premislek. Za retrospekcijo, za izpovedovanje, za opazovanje okolice. To je
videti, na primer, v Bangladešu, pa na Kitajskem …  

A tu so še dodatne spodbude, recimo v tem, da je svet prišel
bliže in domačim azijskim ustvarjalcem ni treba več odhajati na oddaljene
festival in razstave v t. i. zahodni svet, temveč se del tega zgodi zdaj prav
tam.

Eden prvih takšnih festivalov v Aziji je mednarodni festival fotografije Chobi Mela
v Bangladešu. Leta 1999 ga je na noge postavil bangladeški fotograf Shahidul
Alam. In kot je pred kratkim v nekem pogovoru dejal Alam: “Letijo med oblaki.
To transformacijo vidim pri nekaterih mladostnikih, udeležencih, in to je tisti
občutek, ki ga morajo imeti tudi drugi.” Ne samo, da se udeležujejo festivalov,
temveč se razvijajo in so aktivni na številnih (ne)formalnih platformah.

Eden izmed teh “novorojenih otrok” je tudi Ismail Ferdous. Dokumentarni fotograf, ki je s
fotografsko in videozgodbo z naslovom “Cena mode” mednarodnemu občinstvu
prinesel drugačen pogled na tragične trenutke, ki so se zgodili po zrušitvi
tesktilne šivalnice Rana Plaza v Bangladešu, najhujše industrijske katastrofe
te branže v zgodovini.

Projekt je razširil s točno določenim namenom – da bi
razumeli, kakšen vpliv ima industrija svetovne mode na tamkajšnje tovarniške
delavce. S svojim fotografskim pristopom je lokalno zgodbo naredil globalno, a
hkrati na njej pustil svoje pomisleke in videnje problematike. 

Fotografija je tako tudi na samem mestu kraju tragedije
dobila širši smisel. Smisel prikazovati, opozarjati, zavedati se …  Njena vsakdanja uporaba je dobila brezčasne
razsežnosti. In še nekaj: prosta je bila večrednostnih kompleksov marsikaterega
zahodnjaka.

Temu prodoru avtorjev se pridružujejo tudi Kitajci.
Sorazmerno s številom prebivalstva jih je seveda veliko in med njimi je na
vedno več natečajih tudi vedno več nagrajenih.

Če imamo na eni strani vzpon kreativnih avtorjev v Aziji, je
druga dimenzija umetniški trg avtorske fotografije. Če je bilo pred več kot
desetletjem še veliko zmede pri nekaterih kitajskih zbirateljih avtorske
fotografije, predvsem pri razumevanju omejenih serij, so bili nekateri trgi,
kot so Japonska, Južna Koreja ali Tajvan, že zelo dobro razviti in seznanjeni z
njim.

Na razvijajočih se trgih avtorske/zbirateljske/galerijske
fotografije je še vedno prisotno nerazumevanje same umetniške vrednosti
določenega dela. Težko je sprejeti, da lahko digitalno narejena struktura dobi
avtorski dodatek. Tudi slovensko okolje ni izjema.

Zatorej: za nas eksotike ni več. Prej obratno, eksotika
postajamo mi sami. Če pa dovolimo, da naše trenutno udobje obogati drugačen
pogled na svet in sobivanje, potem lahko z odpritimi očmi sprejmemo vso to
kreativnost. Kreativnost posameznikov, ki so za nas še ne dolgo nazaj živeli v
eksotiki.

Neznana junakinja Foto: Matej Povše