G-7EEV3QXQXC

Creative - web blog Delo/0816

As a photographer, I have been invited by the daily
newspaper Delo to the monthly publicize my thoughts and views. Text is in the
Slovenian language.

http://www.delo.si/mnenja/blogi/hesteg.html

#hešteg

Poletno branje − knjiga z meni neznano vsebino − leži na kamnih obale Jadranskega morja. Poleg neznana roka premika školjko, ki jo je naplavilo morje, levo in desno. Druga roka drži telefon in obe hkrati se premikata, vse dokler v tem primeru lastnica rok ni dovolj navdušena nad kompozicijo, da jo fotografsko zabeleži v spomin telefona. Hešteg dopust, hešteg užitek, hešteg neprecenljivo, hešteg ljubezen. Aplikacija pametnega telefona instagram ima naloženo novo fotografijo in jo deli z vsemi drugimi uporabniki, ki ji sledijo. Lahko bi rekel, da gre za dobro fotografijo. Premišljeno fotografijo. Fotografijo z dobro kompozicijo. Navdušen sem, kako se naključni posamezniki posvečajo fotografiji in sami od sebe zahtevajo, da je ta za oči privlačna. Torej, da ima ne glede na motiv dobro kompozicijo. Instagram nam vsega tega ne le omogoča, temveč nas na neki način k temu sili − če seveda hočemo biti relevantni del tega omrežja. Hvala, instagram, za spodbujanje razmisleka o fotografiji, preden se pritisne na sprožilec. Aplikacija, ki ponuja vpogled našim sledilcem, kaj smo videli oziroma kaj hočemo, da sami vidijo. Smo res »to« videli in doživeli? Po videnem sodeč smo »to« bolj malo doživeli in predvsem fotografirali. Kaj pa šum morja? Kaj pa pogled mimo zaslona? Je sploh mogoč, ko pa ne ponuja spontanih doživetij in pogledov? Nekaj, kar se ne da opisati v kodi, imenovani hešteg. Živimo zase ali za druge? Živimo tako, kot si sami želimo, ali tako, kot je najbolje videti? Živimo za tukaj in zdaj ali za bralce naših digitalnih zapisov? Živimo za naš užitek ali za zavist naših sledilcev? Želimo biti v očeh drugih nekaj več, v sebi pa imeti manko več? Pisatelj Kurt Vonnegut piše o tem, kako je menda leta 1841 asistent Louisa J. M. Daguerra, človeka, ki je razodel Francoski akademiji, da je mogoče podobo, oblikovano na posrebreni kovinski plošči, ki je prekrita s tenko plastjo srebrovega jodida, razviti z živosrebrnimi hlapi, poskušal nekemu gospodu v parku prodati fotografijo z žensko, ki poskuša spolno občevati s ponijem. Pustimo zdaj ob strani, ali ta fotografija resnično obstaja ali ne, tak zapis s svetlobo je nekaj privlačnega. Nekaj, kar kljub (ne)realnemu zapisu skupaj z režirano postavitvijo udeleženih na njej v nas spodbudi podzavestne dražljaje. Asistent se je zagovarjal, da fotografija predstavlja grško mitologijo. Rekel je, da to dokazujejo stebra in palma v loncu. Asistenta so zaradi podobe zaprli v ječo, njegova razlaga na sodišču je bila podobna današnjim heštegom. Besede so bile povsem drugačne od samega motiva. Fotografsko beleženje se je odtlej poleg svetlobnih zapisov grške mitologije, prek zapisov rojstnodnevnih druženj, spet s pomočjo kukal v večini digitalnih pripomočkov vrnilo na bolj ustvarjalne začetke. »Uauu, poglej to polje lavande! Tukaj bi lahko se fotografirala, je zelo pravšnje za lepo ozadje,« je pred kratkim bilo slišati iz ust dekleta, ne več ravno mladenke, ki vsak dan objavlja fotografije sebe in pripadajoče heštege ter tako zbira željne odzive sledilcev na instagramu. Kakšen je pa vonj lavande?

Mrtvo morje. Fotografija ni objavljena na Instagramu. Foto: Matej Povše

Using Format