G-7EEV3QXQXC

Creative - web blog Delo/0216

As a photographer, I have been invited by the daily
newspaper Delo to the monthly publicize my thoughts and views. Text is in the
Slovenian language.

http://www.delo.si/mnenja/blogi/kreativno-pravica-do-navdiha.html

Pravica do navdiha

»Ustanovljeno v prepričanju, da nihče nima pravice zadržati pravico do navdiha, temveč da ima možnost povedati svojo zgodbo.« Tako piše na spletni strani, do katere sem prišel s pisnim povabilom po prejeti nagradi, na moj elektronski naslov. V nadaljevanju podjetje, ki uraduje v mogočnem Empire State Buildingu v New Yorku, navaja tudi nekaj drugih sodelujočih avtorjev. Povabilo našteva tudi njihove eminentne odjemalce in mi pri tem sporoča, da se bo moj prihodek od že izdelanih projektov, in seveda tudi prihajajočih, povečal. V času, ko je od financ zelo odvisno moje nadaljnje udejstvovanje, se dolarji kar bliskajo v očeh. Številke za odkup so res lepe, četudi trimestne. Vsaj po prvem, površnem, branju. Ko po vsem blišču in motivacijskih videih udeleženih avtorjev pridem do drobnejšega tiska, me čaka, vsaj zame, najpomembnejši del, avtorske pravice. Zagotavljajo mi, da te ostanejo meni. Ne pridobijo ekskluzivnih pravic, razen če je takšna želja naročnika. Sam jih lahko uporabljam zgolj na svoji spletni strani, vendar tudi pod posebnimi pogoji. Govorimo o »stock« fotografiji, ki je v osnovi namenjena enkratnim odkupom za nadaljnjo neomejeno uporabo. Velike »stock« agencije ponujajo platformo za fotografe in jim s tem omogočajo nadaljnjo prodajo. Seveda si pri tem vzamejo velik del kolača, avtor manjšega. Odjemalci so predvsem oglaševalske agencije in podjetja, ki potrebujejo takšen material. Navdušen sem, da si lahko s to zvrstjo fotografije fotografi zagotovijo finančni dodatek ali celo od tega živijo. Tudi v naši okolici jih je nekaj, dobrih »stock« fotografov. In kakor sami povedo, so za uspešno prodajo, poleg dobre fotografije, pomembna načrtno fotografiranje, pravilno plasiranje ter nenehno sodelovanje v algoritmih pojavljanja. Pravijo, da je najpomembnejša količina, ki finančno povrne vložek v opravljeno delo. Kjer je denar, ni meja. Tako agencije začnejo »novačiti« tudi tiste, ki v svoji ustarjalnosti niso naklonjeni takšnemu načinu prodaje in predstavitve. In tako je zgoraj omenjeno sporočilo prišlo tudi do mene. Ustanovili so hčerinsko podjetje, z drugačnim imenom, in začeli s posredovanjem, saj da si želijo sodelovanja »z najboljšimi umetniki na svojem področju«. Fino. Imeti nekoga, ki pozna ta trg bolje od mene. Vendar − ali to sploh hočem? Ali so res moje fotografije, ob katerih gledalec, vsaj upam tako, ne dobi veselja do ovekovečanega življenja in ga motivi ne odpeljejo iz krute sedanjosti v začarani svet barv in veselja, primerne za to? Kjer na popolnih fotografijah ni nič lepega, zgolj odsev realnosti. Kjer se pogled ustavi, vendar ne za dolgo, kajti ogledalo odseva resnico. Tokrat zaslužka takim podjetjem ne bom omogočil. S tako fotografijo se težje preživljam, vendar mi je dovolj, če zaslužim s pogledi nanjo in kasnejšim razmislekom. Vem, revež bom ostal. Vendar vsaj ne mentalni.  

Pozdravi z otoka Lesbos, Grčija Foto: Matej Povše

Using Format