As a photographer, I have been invited by the daily
newspaper Delo to the monthly publicize my thoughts and views. Text is in the
Slovenian language.

http://www.delo.si/mnenja/blogi/kreativno-letnik-2015.html

Letnik 2015

Ko/če učenec prekosa učitelja, je to lahko znak dobrega napredka med učenjem. Lahko je znak učenčeve nadgradnje učitelja. Nadgradnja je dobrodošel znak. Znak za nekaj novega, česar se lahko veselim in ne bojim. Takšne pomisleke sem imel ob nedavno razstavljenih fotografijah zadnjega letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane v Galeriji Fotografija z naslovom 24 odtenkov. Letnik s posameznimi izstopanji. Pri teh še ne ali komaj polnoletnih razmišljujočih posameznikih se izrisujejo novi pogledi na svet in družbo skozi njihovo primarno ustvarjalno orodje, fotografijo. Opaziti je bilo nihanja v celotni generaciji. Opaziti je bilo, da kljub celotni zgodbi, videni v katalogu, izdanem ob razstavi, učiteljev izbor za na steno ni bil kos njihovim pogledom, zlasti seriji Lise Brunec »Gole duše«, ki s svojo literarno prepletenostjo zaključuje celoto, ali pa seriji »Grafiterji« Erika Školiberja, kjer katalog razkaže, kaj vse ni videno, ter premišljeni seriji »Odtis« Maje Remškar. Da pa lahko poglede in gradnjo kompozicije v fotografiji nadgradimo v videih, so dobro nakazali Urša Rahne, Tonja Bjelčevič in Saša Škulj. Prijeten občutek ob gledanju. Sprejemam novosti, vendar ne na svojem stolu. Hm. Gre za medgenaracijski strah, torej to, da boš kot starejši, a ne nujno vedno tudi boljši, lahko izpodrinjen iz fotelja udobja? Meni je všeč, če se stol nenehno maje, saj zato na njem ne morem zaspati. Tak občutek sem imel ob ogledu teh razstavljenih fotografij mlajših avtorjev. Kljub dejstvu, da šele življenjske in delovne/obrtniške izkušnje lahko prinesejo boljše rezultate, mi je nekaj teh posameznikov dalo upanje v »svetlejšo prihodnost« ustvarjanja s tem medijem. Verjetno so s trudom svojih učiteljev prepoznali, da ni vedno dobro ostati pri učiteljevih priporočilih, temveč jih je vredno poskušati nadgraditi. Ne ostati pri naučeni formi uspešnosti in tako kakor v manufakturi to početi do svojega konca z mislijo o svojem superiornem položaju. Upam le, da v prihodnjih izobraževalnih poteh prepletejo učiteljeve izkušnje s svojo mehko odprtostjo. Da jih priučena samozavest ne odnese na samotno plažo, kjer le oblika privablja poglede mimoidočih. Raziskovanje samega sebe prinese in ohranja zadovoljstvo na steni razstavnega prostora za vse gledalce. Dober letnik se ne sme pokvariti s tem, ko ga hranimo nekje skritega za posebne trenutke. Treba ga je odpreti in poskusiti in se z naslednjim letnikom spet potruditi za še boljšo kakovost. Ob tem ne zaspati in se bati, da je sveže lahko konkurenca starejšemu. Kombinacija je lahko za oba recept za še več pogledov. Pogledov na kakovost. Pogledov na razstavljeno.

Foto: Matej Povše