As a photographer, I have been invited by the daily newspaper Delo to the monthly publicize my thoughts and views. Text is in the Slovenian language.

http://www.delo.si/mnenja/blogi/kreativno-konfiguriraj-se.html

Konfiguriraj se

Filter želja je aktiven. Spletni vmesnik, ki nam omogoča
izbor po nam vnaprej nastavljenih željah, je prisoten. Četudi naše želje niso
jasno označene in zapisane, nam računalniški algoritmi pri tem lahko pomagajo.
In to se podzavestno aplicira tudi na področje avtorskih del.

Avtorska fotografija končno postaja zbirateljska strast.
Navdušujejo me obiski domov, v katerih na stenah opazim fotografije. Ne, ne
navdušujejo me fotografije neznanih avtorjev, ki jih v neomejenih količinah
prodajajo na oddelku stenske dekoracije v trgovinah s pohištvom, temveč
fotografije znanih avtorjev, še posebej če so v omejenih podpisanih serijah.

To navdušenje je odvisno predvsem od posameznikovega
dojemanja umetnosti in njene pozicije v družbi, pa tudi od trga države, kjer se
posameznik nahaja. Odnosa okolice in poklicanih kritikov do avtorske
fotografije kot enega izmed neobremenjenih družbenih segmentov. Kjer sito
kakovosti ni obremenjeno z elitistično navezo. Dežela, katere jezik je
uporabljen v tem zapisu, si počasi dovoljuje to umetnost imeti na steni.
Avtorska fotografija je dovolj močna, da s pomočjo posameznikov drugih družb
dobiva vrvi, po katerih se je mogoče izvleči iz omenjenih “elitističnih” spon.

Marsikdo se iz svojega otroštva spomni kakšnih - njemu
verjetno takrat nepomembnih - stvari iz svojega domovanja, recimo, določenega
umetniškega artefakta, določenega avtorja.

Ja, prav ti avtorji so ponavadi najprej ustvarili umetniško
delo, in šele nato je delo iskalo lastnika oziroma prostor postavitve. Ne, ni
se prilagajalo željam/filtrom naročnika/lastnika in prostoru. Vmesnik ni
omogočal lastnikom sten vnaprej določenega filtriranja, ki bi na koncu
postregel z želenim rezultatom, izdelkom, okvirjenim v barvi nočne omarice.
Potreben je bil premislek. Potrebna je bila velika naklonjenost in povezava s
samim avtorskim delom. Ki so ga otroške oči vsakodnevno raziskovale, vse
njegove detajle, se včasih tudi podzavestno navduševale nad njim, nad
ustvarjanjem nasploh.

Vmesnika želja ni bilo. Ni bilo gumba, ki bi ponujal možnost
spreminjanja. Ni bilo kljukice za potrditev, da se iz barvne verzije spremeni v
črnobelo. Pred kratkim so me vprašali, vedoč, da so fotografske serije omejene
in z vnaprej določenimi velikostmi, ki novim lastnikom zagotavljajo unikatnost
in vrednost: “Zelo rad bi imel tvojo fotografijo, ampak ali bi jo mogoče
spremenil v črnobelo, ker jih imam v hiši že nekaj ostalih v tej verziji?” Ali
pa: “Tudi velikost bi imel drugačno, saj imam ravno še toliko prostora.” Hm.
Moj vmesnik nima integriranega konfiguracijskega filtriranja. Zgolj filter za
neumnost.

Žeja, 2016. Foto: Matej Povše